O cepljenju kaktusov je veliko napisanega. Osnove cepljenja si lahko pogledate tukaj.

V tej temi bom napisal nekaj izkušenj in navodil za cepljenje s pomočjo gumic. Ta podrobnost pri cepljenju me je namreč ovirala, da bi uporabljal to metodo, vendar sem jo po sili razmer vzel za svojo. Ko se cepič na podlago pritrdi z gumico, je potrebna spretnost in nekaj dobrih živcev, saj cepič pod pritiskom gumice odfrči proč, se spodmakne ali pa se pri spuščanju gumice nabodemo na bodice.

Uspešnost cepljenja je odvisna od stanja podlage, cepiča, kvalitete spoja, torej pritiska, čistoče in morebitnega zraka v spoju. Pomemben je tudi čas cepljenja. Po mojih izkušnjah je ugoden čas za cepljenje od začetka maja do začetka julija.

Do sedaj sem za obtežitev uporabljal stekelca. Za sejance majhna, 20 x 4 x 200 mm, za večje kaktuse pa ustrezno večje steklene palice. Celjenje je hitro, enostavno, natančno, vendar se zaradi slabega pritiska, predvsem pa zaradi prezgodnjega odmikanja plošč, cepiči pogosto prekinejo spoj s podlago. Nekaj mesecev je videti, da je uspešnost cepljenja dobra, nato pa se pokaže, da je spoj mrtev. Poleg tega lahko cepim samo toliko kaktusov, kolikor je na razpolago steklec, na naslednjo serijo pa je treba čakat vsaj en teden. Če je takrat slabo vreme, se cepljenje zavleče ali pa se izvede v napačnem vremenu, pa je neuspeh tu. Zato sem se odločil, da se po dolgih letih naučim pripenjati cepič z gumico.

Kaj je potrebno za tak način cepljenja?

- zdrava podlaga
- dober cepič
- cepilni nož
- gumice ustrezne velikosti
- cepilni stol
- cepilna miza
- cepilna plošča
- cepilni alkohol
- cepilni smetnjak
- cepilni papir
- cepilno pivo
- cepilni kavč
- dobra volja in delovna vnema

Sliši se malce neresno, ampak poglejmo, zakaj rabimo posamezne reči in zakaj ravno take. Govorimo namreč o cepljenju 50 kosov zaporedoma, ne samo enega ali dveh.

Zdrava podlaga je osnovni pogoj za dobro cepljenko. Najraje uporabljam Myrtillocactus geometrizans, najboljši se mi zdi pa Trichocereus pasacana.
Dober cepič naj bo ustrezne velikosti in predvsem zdrav. Okužen cepič vodi k neuspehu.
Cepilni nož naj ima ravno in zelo ostro rezilo. Uporabljam dolg zelenjavni nož.
Gumice naj bodo večje. Male standardne gumice je treba med seboj zvezati.
Cepilni stol naj bo nizek in po možnosti zložljiv, da ga lažje prenašamo in odmikamo.
Cepilna miza naj bo ravna, morda malce nagnjena, čista in v senci.
Cepilna plošča je nov izum, ki pomaga pri napenjanju gumic. Je ozka jeklena plošča, ki jo pripnemo na mizo kot most, nanjo postavimo podlago s pritrjenim cepičem in preko nje napnemo gumice. Te spodaj samo malo potegnemo in nato odstranimo cepljenko.
Z alkoholom razkužimo nož pred vsakim zadnjim rezom podlage in cepiča.  Naj vsebuje najmanj 65%, lahko pa do 96% etanola.
Smetnjak si namestimo pred noge. Ko režemo vrhove podlage, kosi odrezanega kaktusa odfrčijo na tla in se postavijo točno tako, da bodice gledajo navzgor. Te potem med hojo poberemo in zanesemo v stanovanje, pustimo pa jih natančno na  preprogi.
Za brisanje noža in švica uporabimo toaletni papir - brisače. Velike role so najcenejša varianta glede na to, koliko tekočine popijejo.
Ne pozabimo, da bomo cepili nekaj ur. Cepilno pivo naj bo hladno.
Za počitek in hlajenje med delom bo dobrodošel cepilni kavč. Tam lahko cepimo še kakšno mrho.
Predvsem pa rabimo veliko volje za delo, potrpežljivost pri rezanju podlag in dobro znanje pristnih domačih kletvic pri napenjanju gumic.

Želim vam obilo uspeha pri cepljenju kaktusov.

Slika desno: cepilna plošča.